Otočec – Kostanjevica na Krki

• REGIJA: jugovzhodna
• CILJ: Kostanjevica na Krki
• IZHODIŠČE: Otočec
• CELOTNA DOLŽINA POTI: 40,5 km

• DOLŽINA VZPONA: ni izrazitejšega vzpona
• PRIMERNO ZA: treking, gorsko, gravel, cestno ali električno kolo
• TEREN/PODLAGA: asfalt
• SKUPNI VIŠINSKI METRI: 240
• ZAHTEVNOST: nezahtevno
• PROFIL POT:

ALTERNATIVNE POTI IN DRUGE OPCIJE: Predlagano kolesarsko pot lahko po želji tudi skrajšate in krožno pot »prerežete na pol« (na primer izberete samo drugi del od Šentjerneja do Kostanjevice na Krki, nazaj ob Krakovskem gozdu in mimo Mihovice nazaj v Šentjernej). Če ne kolesarite, se lahko medtem, ko del družine kolesari, vi sprehodite po Otočcu ali pa obiščete Kostanjevico na Krki in si v bližini na primer v sklopu Forma vive ogledate skulpture iz hrastovega lesa (več idej lahko najdete tukaj).

Otočec

Pred kratkim, ko sem delala pregled vseh do sedaj narejenih izletov, sem ugotovila, da imam jugovzhodni del še skoraj čisto neraziskan! Skrajni čas, da to »napako« popravim, kajne? Sprva sva začetek izleta načrtovala v Novem Mestu, vendar sva potem v zadnjem trenutku odločila, da za izhodišče izbereva Otočec – samo zato, ker je res, res romantičen! Pričakal naju je v popolnem razcvetu! Vremenska napoved je v kasnejših urah napovedovala poslabšanje vremena, zato sva izpustila kulturno-zgodovinski ogled gradu in se takoj odpravila odkrivati ta del Slovenije.

Namig: Če vam čas dopušča, se le sprehodite po čudovitem grajskem parku!

Po tem, ko sva takoj na začetku čez lesena mostova dvakrat prečkala Krko, sva pot nadaljevala proti golf igrišču. Cesta je potekala po gozdu in se je ves čas blago vzpenjala, česar zaradi prebujanja pomladi skoraj nisva opazila. Vse je zelenelo in se prebujalo! Po natanko dveh kilometrih sva zavila ostro v levo proti kraju Dolenje Mokro Polje, kjer je sledil še en krajši vzpon. Če dobro pogledate na profilu poti zgoraj, lahko to opazite kot dva manjša hribčka na začetku. Sledilo je približno 5 km pretežno ravninskega dela poti, kjer sva se tik pred Šentjernejem odločila, da se izogneva središču in sva zavila proti hipodromu, da pogledava še konje. Kljub načrtovani poti, je kdaj pa kdaj prav prijetno ohraniti malo raziskovalnega duha in zaviti s poti!

Lepo je imeti prijatelje vsepovsod

Kljub krajšemu ovinku sva izlet nadaljevala po dolgi, ravni cesti približno 3 km, od Dolnje Prekope naprej pa se je začela krasna kolesarska pot! Poznam kolesarje in kolesarske druščine, ki se vedno, ko gredo na kolo, večkrat ustavijo. Midva sva bolj tako: »Ko kolesariva, kolesariva.«, to pomeni, da se, če res ni nujno, ne ustavljava, še manj pa, da znotraj kolesarskega izleta načrtujeva kakšne obiske! Tokrat sva naredila izjemo, saj je najina trasa šla precej blizu prijateljevega doma. To bi se smejali, če bi nas videli! Na hitro pokličeva, da preveriva, če je doma, da ne »priletiva« nenapovedano. »Smo doma! Nujno se ustavita!«. Pripeljala sva se na dvorišče, spila kozarec vode (kljub temu, da so nama v šali ponujali cviček, haha), počohala psa, odigrala igro ročnega nogometa v kolesarskih čevljih in rahlo prepotena in kar je najpomembneje - skupaj smo naredili hude kolesarske plane (več pa ne smem povedati, pssst). Luka je za popotnico dobil še potratno potico, potem pa sva šibala naprej proti Kostanjevici na Krki.

Namig: Če ste ljubitelj nogometa in je vanj zaljubljen tudi vaš otrok, potem ne zamudite tega(do 17.4.2024)!

Kostanjevica na Krki in Krakovski gozd

Če sem bila na Otočcu kar nekajkrat, moram priznati, da sem bila v Kostanjevici na Krki prav zares prvič! Le kako se mi je eno izmed najstarejših in najmanjših mestec uspešno izmikalo toliko časa?! Če tudi vas pot še ni zanesla v ta konec Slovenije, potem vam bo res žal, če si tega malega mesta, ki je umeščeno na umetni otok v meander Krke, ne dodate na vaš seznam. Midva sva s kolesom naredila en krog (če lahko dvema vzporedno postavljenima ulicama rečem tako), si od daleč ogledala dvorec kostanjeviškega gospostva in se čez isti most vrnila nazaj. Dostop v mesto namreč običajno poteka čez dva mostova, vendar je eden trenutno v fazi prenove. Tukaj je bila »prelomna točka« tega izleta, saj sva bila natančno na polovici. Nadaljevala sva čez most čez Krko, a takoj za njim zavila ostro levo, kjer je cesta skoraj 10 km vijugasto potekala prav po obrobju Krakovskega gozda, ki je naš največji poplavni gozd. Lahko si predstavljate to lepoto – na levi strani opazujete mirno, skoraj zaspano vijuganje temno zelene Krke, na desni Krakovski gozd. Vmes pa gladka, popolnoma prazna cesta (ali pa sva le midva imela takšno srečo)! Brez dvoma lahko ta del poti označim za najlepšega!

Namig: Kostanjevica na Krki je idealna tudi za vodne aktivnosti (čolnarjenje, supanje, ribolov, kopanje) ali pa zgolj za umirjeno branje najljubše knjige kje v senci na obrežju.

Nazaj proti Otočcu

Del poti, ki je sledila, je v primerjavi s prejšnjimi odseki manj idiličen, a še vedno zelo ok. Malo za krajem Dobrava pri Škocjanu sva zavila levo (v smeri proti Šmarješkim Toplicam) in nadaljevala po lokalni cesti, ki je približno 5 km potekala razmeroma blizu avtoceste, vendar le-ta ni moteča. Malo naprej od Družinske Vasi sva se namesto za Šmarješke Toplice držala znakov proti Otočcu in se tako vrnila na izhodišče. Kot lahko vidite na zemljevidu zgoraj, sva praktično ves čas poti od Kostanjevice na Krki nazaj kolesarila v neposredni bližini Krke, ki se bolj ali manj približa cesti.

Namig: V naglici sem prigrizke, ki jih običajno vzamem s seboj na kolo, pozabila v avtu. Nič hudega, saj sem ob prihodu nazaj ploščico pojedla z grajskim razgledom v ozadju!

S premikom ure so se dnevi kot radi rečemo »podaljšali«. Tudi temperature so precej prijetno pomladne, tako da … Skrajni čas, da iz kleti, drvarnic, podstrešij ali kolesarnic pripeljete svoje kolo, z njega obrišite prah, preverite zračnice, dobro podmažite verigo in se podate na prve spomladanske kolesarske izlete! In pošljite kakšno »virtualno razglednico« na Facebook ali Instagram profil Lidl Slovenije ali pa meni. Vsi bomo veseli!

Prijetno vrtenje pedal in se vidimo! Hana Verdev iz Lidlove vitalnice