Po kolesarski stezi Primoža Rogliča

REGIJA: Zasavska

CILJ: Zagorje ob Savi

IZHODIŠČE: Izlake

CELOTNA DOLŽINA POTI: 16 km

DOLŽINA VZPONA: 800 m (tik pred spustom v Zagorje ob Savi in enako v smeri nazaj)

PRIMERNO ZA: cestno, treking, gorsko, gravel ali električno kolo

TEREN/PODLAGA: asfalt

SKUPNI VIŠINSKI METRI: 194

ZAHTEVNOST: nezahtevno

PROFIL POT:

ALTERNATIVNE POTI IN DRUGE OPCIJE

Izlet je zanimiv predvsem za družine, saj si ga lahko razdelite na več odsekov. Npr. najprej do Parka Primoža Rogliča, nato do Rudarskega muzeja Zagorje in po želji še naprej do Zagorja ob Savi. Za tiste, željne daljših in zahtevnejših izletov, lahko izziv najdete na klancu z Izlak proti Čemšeniku, nato proti Trojanam ter se po glavni cesti Trojane-Izlake spustite nazaj na izhodišče (vendar je ta del proti precej prometen).

Štart na Izlakah

Precej mojih znancev kolesari samo poleti. Vendar če smo vsaj malo taktični, lahko kolesarsko sezono brez težav podaljšamo še globoko v jesen. Ena možnost je, da se topleje oblečemo (na primer, čez kratke kolesarske hlače lahko dodam dolge tekaške pajkice), druga pa da izlete načrtujemo bolj sredi dneva, ko sonce še vedno prijetno pogreje naravo.

Tokrat sva se na kolesarski izlet odpravila po kolesarski stezi Primoža Rogliča. Parkirala sva čisto na začetku Izlak oz. na koncu Orehovice, pri opuščenem in na žalost napol podrtem hotelu Medijske toplice. Vsaj za trenutek sem obujala spomine, saj smo med poletji, ko sem bila majhna, točno sem večkrat prišli plavati v zunanji bazen in se spuščati po toboganu. Danes je vse v zelo propadajočem stanju, da ne boste v šoku, če vas več let ni bilo v teh koncih. Če na primer kolesarski izlet začnete tukaj, morate najprej prečkati cesto in se 100, mogoče 200 metrov peljati nazaj proti smeri prihoda (iz Trojan), nato prečkati manjši most in nato tako zagledate lepo, urejeno kolesarsko stezo.

Namig: Kljub hladnejšim dnem je sredi dneva še vedno prijetno toplo in sončno, zato se pred kolesarskim izletom ne glede na letni čas še vedno namažem s kremo z zaščitnim faktorjem vsaj 30.

Park Primoža Rogliča

Glavna cesta Trojane-Izlake je precej prometna, zato je bila ta kolesarska steza več kot dobrodošla, če ne celo nujna. Po krajšem, ločenem odseku ob potoku Mediji, sva nadaljevala po označeni poti čez Izlake, kjer sva naletela na prvo postajališče, v bližini je tudi izposojevalnica električnih koles (če informacija slučajno komu koristi). Kolesarska steza je potekala v bližini ceste in ob potoku Medija. Po točno 3,5 km sva prikolesarila do Parka Primoža Rogliča v Šemniku. Pod zlato pobarvanimi olimpijskimi krogi so table, na katerih so naštete vse Primoževe dosedanje zmage – ki jih je ogromno! Včasih imam občutek, da se niti ne zavedamo prav dobro, kakšne vrhunske športnike imamo v Sloveniji!

Namig: Tik ob parku v Šemniku je tudi nekaj parkirišč, tako da morda lahko izlet začnete tudi od tukaj.

Rudarski muzej Zagorje

Kljub prijetnim temperaturam v parku nisva ostala prav dolgo in sva pot nadaljevala do kraja Loke pri Zagorju. Že od daleč sva zagledala izrazit in izstopajoč »stolp« - strojnico jaška rudnika, kjer se nahaja Rudarski muzej Zagorje (več informacij najdete na tej povezavi. Po prečkanju krožišča se je začel blag vzpon (cca 800 m). Na začetku sem pozabila napisati veselo novico; pot se namreč od začetka do te točke ves čas blago spušča! Seveda tudi po tem krajšem vzponu sledi spust, tako da vam do centra Zagorja ob Savi skoraj ni potrebno zavrteti pedal, če se malo pohecam. Vsekakor pa ta del poti postane prometnejši, zato dodatna previdnost ne bo odveč (kljub kolesarski stezi je potrebno večkrat prečkati krožišča, cesto, itd.). V Zagorju si morda malce ogledate mesto, si privoščite kavico, sladoled ali pa kakšen prigrizek, ki ste ga prinesli s seboj in se nato počasi odpravite nazaj. No, tudi tokrat vas čaka klanec iz obratne smeri. Če je za vas ali za otroke slučajno prestrm, je kolesarska pot dovolj široka, da lahko sestopite s kolesa in se v tem delu sprehodite ob kolesu. Kljub temu, da se potem pot nazaj proti izhodišču blago vzpenja, se tega res »ne čuti v nogah«, tako da ste lahko brez skrbi.

Namig: Z malo načrtovanja in taktičnosti, lahko poletno kolesarsko sezono brez težav podaljšamo tudi globoko v jesen.

Kaj mi je bilo na izletu všeč in kaj ne?

Zagotovo sem navdušena, da je pri nas čedalje več kolesarskih poti, sploh pa me veseli, če so lepo povezane z lokalnimi znamenitostmi (prav s takšnimi točkami kot je Park Primoža Rogliča ali Rudarski muzej, lahko lažje navdušite otroke). Na kolesarski stezi sva srečala le nekaj kolesarjev, a hkrati precej sprehajalcev (starejših s kužki, mamic z vozički, otroke s skiroji, družine na sprehodu …). Da ne bo pomote, nikakor nimam nič proti – omenila sem le zato, da nekaj previdnosti ne bo odveč, saj si kolesarsko stezo (kot večino, na katerih sem se vozila do zdaj), kljub temu, da je namenjena kolesarjem, delimo še z ostalimi. Za naju, ki sva navajena daljših kolesarskih izletov, je bil ta malo prekratek, vendar hkrati popolnoma simpatičen za ležerno nedeljsko popoldne preživeto na zraku in na soncu (super za regeneracijo, družinski pogovor in menjavo okolja). Zagotovo ob naslednji priložnosti dodava še kakšen vzpon (npr. iz Izlak proti Čemšeniku, nato proti Trojanam in nato nazaj).

Izkoristite lepe jesenske dni in čim več časa preživite na zraku in v naravi! Hana Verdev iz Lidlove vitalnice