KOLESARSKI IZLET V DOLOMITIH Z E-GORSKIMI KOLESI

• DRŽAVA, REGIJA: Italija, Dolomiti
• CILJ: Cima Störes (2181 m. n. v.), Pralongiá (2109 m. n. v.), trail Fle, Arlara (2040), Piz La Ila (2100 m. n. v.)
• IZHODIŠČE: San Cassiano (1531 m. n. v.)
• CELOTNA DOLŽINA POTI: 33 km
• 
  

• PRIMERNO ZA: gorsko, e-gorsko
• TEREN/PODLAGA: utrjene makadamske poti, uhojene pohodne poti
• SKUPNI VIŠINSKI METRI: 1500 m
• ZAHTEVNOST: zahtevno
• PROFIL POT:

ALTERNATIVNE POTI IN DRUGE OPCIJE: Ta kolesarski izlet je lahko zanimiv za zelo različno zahtevne kolesarje, saj si ga vsak lahko vsaj delno prilagodi po svojih željah. Če ga želite prevoziti z navadnim gorskim kolesom (najbolje, da je sprednje in zadaj vzmeteno), zahteva kar nekaj telesne pripravljenosti in pri spustu po progi tudi nekaj znanja in izkušenj s takim tipom poti. Če si npr. izposodite e-gorsko kolo, so vzponi temu primerno lažji, vendar jih je vseeno toliko, da brez nekaj poganjanja na lastno moč ne bo šlo. Najlepše je, da lahko del poti preskočite in se npr. odpeljete s sedežnicami ali gondolami in si izlet po isti planoti zamislite popolnoma drugače.

Sellaronda Bike Day

Zagotovo ste prepričani, da gre meni z izleti vedno vse točno po načrtih. Lahko vam zaupam, da temu ni tako! Ta vikend izlet v Italijo se je zgodil ne planirano in spontano. Vremenska napoved za Dolomite se je čez noč izboljšala, piko na i pa je prispevala informacija, da je točno tisto soboto Sellaronda Bike Day! To je prav poseben dan, ko v Dolomitih dvakrat na leto, običajno v začetku junija in sredi septembra okoli pogorja Sella od 9. do 16. ure zaprejo ceste za ves motorni promet. Prav posebna priložnost za vse ljubitelje kolesarjenja, da to prelepo, 52 km dolgo pot in štiri osupljive prelaze prevozimo v miru (če vas zanima več, si lahko podrobneje o tej poti preberete tukaj.

Namig: Če radi kolesarite, potem imate dvakrat na leto priložnost, da se samo v družbi kolesarjev podate na kolesarski izlet okoli pogorja Sella.

Sellaronda Bike Day je bil res posebna izkušnja, mogoče prav zaradi tega, ker še nikoli nisem kolesarila s toliko kolesarji hkrati. Lahko si videl in doživel vse! Kot mala »modna revija« vseh možnih vrst koles in res pisana druščina kolesarskih navdušencev (in tudi otrok in kužkov v prikolicah za kolesi). Super »češnja na vrhu torte« za zaključek poletne kolesarske sezone! Za naslednji dan sva imela v načrtu en večji izziv, vendar nama je načrte prekrižala sprememba vremena. Zagotovo sva oba vedela, da s cestnimi kolesi ne upava tvegati, ker če naju ujame dež, to res ni fino (preverjeno, večkrat, haha). Rezerven plan je bil sledeč: izposodiva si gorski kolesi in se Sellaronde lotiva izven asfaltiranih cest in to v obratni smeri.

Kako sem po naključju pristala na e-gorskem kolesu

No, nisem zares »pristala« na kolesu, da ne bo pomote! Le cestno kolo sem zamenjala za gorskega. In ne samo to! Zamenjala sem ga za e-gorsko kolo! Si lahko predstavljate to predrznost?! :) Ampak pojdimo lepo po vrsti.

Rezervirala sva kolesi, in ko naslednje jutro ponovno preveriva vremensko napoved, se je ta še poslabšala. Namesto prvotnih 7 ur do trenutka, ko ta del Italije zajame deževje, se je »okno« solidnega vremena skrčilo na 4 ure, maksimalno 5. Absolutno premalo za najin plan. Ko sva skoraj že obupala, Luka malo po tiho reče: »Kaj pa … Kaj pa če si izposodiva e-gorska kolesa? Da če vidiva dež v daljavi, da sva sigurno hitreje nazaj.« Malo sem zavila z očmi (no, precej), ampak glede na situacijo, se je ideja zdela boljša, kot pa da greva npr. s cestnimi kolesi le na prelaz Valparolo, sploh zato, ker cesto popravljajo in bi naju čakalo kar nekaj semaforjev. Tiho sem pokimala in si mislila: »Če ne greš, ne veš. Vse je izkušnja.«

Namig: Za lažje odkrivanje poti svetujem, da se najprej oglasite v enem od informacijskih centrov, kjer dobite res uporabne in natančno izrisane zemljevide bližnje in daljne okolice. Tako bo načrtovanje vašega izleta še lažje.

Iz San Cassiana do Armentarole, nato na Cimo Störes, Pralongio in trail Fle

Kolesi sva si sposodila v športni trgovini v San Cassianu. To, da so izposojali ravno kolesa znamke Trek, je bilo čisto naključje in šele po nekaj trenutkih sem dojela, zakaj je prodajalec tako navdušen tudi nad mojo kolesarsko majico. Najprej sva na parkirišču naredila nekaj krogov, da smo prilagodili sedeža glede na najino velikost in se spoznala z lepoto uporabe baterije, potem pa je bil čas za izlet! Čisto v bližini sva samo prečkala glavno cesto in se ob potoku po označeni makadamski poti počasi vzpenjala proti Armentaroli. Po 4 km blagega vzpona, ki naju je prijetno ogrel, sva zavila ostro desno po poti 24 A in se držala tabel z napisom Pralongiá. Pot poteka po gozdu in se ves čas vzpenja, večinoma znosno, vsaj dvakrat pa za kraj odsek tudi malce »neznosno« - in točno v teh trenutkih je e-kolo pokazalo svojo dodano vrednost. Saj ne, da brez ne bi zmogla, moram pa priznati, da je bilo luštno! Ko sva po 5 km prišla iz gozda, sva oba osupnila. Sami pašniki s kočami in neskončno lepimi pogledi na vse smeri neba! Nadaljevala sva naprej do Cime Störes (2181 m. n. v.), čisto v bližini pa je tudi čudovita koča Pralongiá (2109 m. n. v.). Po kratkem postanku za občudovanje narave, je sledil spust in najin najbolj pričakovan del izleta – spust po trailu z imenom Fle. Trail je označen kot lahek do srednje težek, dolg slaba 2 km (iz 1917 m se v približno 15 do 20 minutah spustiš za 1759 m in končaš malo nad krajem Corvara pri golf igrišču). Če imate radi kačasto zavite spuste, prečkanje močvirnatih delov čez lesene mostičke in malo adrenalina, potem to pot dodajte na vaš seznam.

Iz Corvare proti Col Altu, mimo Arlare (2040 m. n. v.) na Piz la Ilo (2100 m. n. v.)

Spust po trailu naju je tako navdušil, da sva resno razmišljala, da bi šla v klanec še enkrat, samo za to, da bi se še enkrat spustila (opcija: namesto vaših nog in baterije na motorju lahko ta izziv rešite tudi z vožnjo s sedežnico, le nekaj bo treba doplačati). Pogled proti pogorju Sella in bližajoči se oblaki pa so naju opomnili, da vreme morda ni na najini strani, zato sva se spustila proti Corvari in nadaljevala z vzponom na Arlaro in proti Piz la Ili. Po 6 km klanca sva si na Piz la Ili privoščila malico, spila kavo in se nato spustila proti koči La Fraina. Potem naju je čakal še zadnji vzpon na Piz Sorego in super spust proti izhodišču v San Cassiano. Na tem delu poti so potekala obsežna gradbena dela, tako da sva dvakrat morala pokazati svoje mišice in nekaj metrov nositi kolo. Ampak tudi to je del pustolovščin! Ne boste verjeli, ampak točno v trenutku, ko sva se s kolesi pripeljala nazaj do izposojevalnice, je začelo deževati. Kar dobro sva tole splanirala in izpeljala, kajne? Oba polna vtisov in navdušenja nad panoramami sva se odpravila v apartma pakirati in se strinjala, da kaj takšnega zagotovo še ponoviva.

Namig: Med izletom večkrat preverite vreme (radarska slika padavin) in dolžino poti prilagodite situaciji.

In, Hana? Boš kupila e-kolo?

Ta kolesarski izlet dolg dobrih 30 km je bila moja prva daljša izkušnja z e-kolesom. In ne, najbrž še nekaj let, kljub temu, da je bila izkušnja zelo pozitivna, ne bom razmišljala o nakupu e-gorskega kolesa. Sigurno je bil pa glede na vremensko napoved pametna izbira in luštna popestritev. O nakupu ne razmišljam predvsem zato, ker bom poskušala ohranjati kondicijo na »lasten pogon«, verjamem pa, da je nakup takšnega kolesa za nekoga super izbira. Najbrž vas zanima še, koliko baterije sem porabila. Točko eno od petih črtic (eno petino, torej, ali 20 %, če vam je ljubše). Večino časa sem imela v ECO načinu (najmanj možno), razen na dveh, morda treh zahtevnejših odsekih. Luka, ki ima še več kondicije, je za enako razdaljo in enako uporabo porabil več kot pol baterije. Kako je to mogoče? Ker je potrebno upoštevati tudi telesno maso; pri mojih skoraj 60 kg in njegovih skoraj 90 kg je pač 30 kg razlike. Tako da pri načrtovanju kolesarskega izleta upoštevajte poleg moči baterije tudi telesno maso kolesarja (in kondicijo). V izposojevalnici so nama povedali, da so kolesarji en dan prej, ko so si izposojali kolo za Sellaronda Bike Day (52 km in dobrih 1600 višinskih metrov), nazaj vrnili kolesa s skoraj prazno baterijo (ostalo je maksimalno 15-20 %).

Da ne pozabim! Kamorkoli greste, dobro preberite in upoštevajte lokalna pravila. V tem delu so določene poti namenjene tako pohodnikom kot kolesarjem. Ob srečanju, sploh na ožjih in manj preglednih odsekih, je smiselno, da kolesarji upočasnimo hitrost in pazimo na pohodnike. Določeni deli poti pa so namenjeni le kolesarjem ali le pohodnikom, zato ne bodite brezbrižni in upoštevajte pravila in znake, da se bomo v naravi vsi počutili varno in se hkrati imeli lepo.

Kljub temu, da je jesen v naše kraje prišla razmeroma zgodaj, sem prepričana, da nas čaka še veliko sončnih in jesensko obarvanih kolesarskih dni v bližnji in daljni okolici!

Hana Verdev iz Lidlove vitalnice