Malo maščobe, veliko zdravja
Slovenci radi potujemo, srečujemo se na vseh koncih sveta. Ko obiščete znani skalni monolit Uluru v centralni Avstraliji ali občudujete nacionalne parke Nove Zelandije, bržkone slišite slovenski jezik. To se zna zgoditi tudi v Peruju, kjer si ogledujete predkolumbovske inkovske razvaline Machu Picchu, ko na Manhattnu uživate v dobri restavraciji ali nazdravljate v vinskih pokrajinah Južne Afrike. Najrazličnejša doživetja ter različne kulinarične izkušnje zdaj lahko spet obudite, sploh če ste v Afriki poskusili sočnega noja, v Avstraliji okusen, bogat kengurujev zrezek ali v srednji Evropi jedi iz fazanovega mesa. Za nas eksotične jedi so v teh krajih nekaj čisto vsakdanjega. Tudi če na omenjenih destinacijah še niste bili, bodo okusi sveta prišli na vašo mizo prek Lidlove Deluxe ponudbe. Poglejte zamrznjeni program in si izberite nojeve ali kengurujeve zrezke ali fazanove prsi.
Fazan je v naše kraje prišel iz Azije, gojili so ga že stari Rimljani. Morda ste ga že videli, kako prileti iz bližnjega gozdička in išče hrano na osončenih poljih. Od davnih časov je fazanovo meso zelo čislano in je bilo obvezno na bogato obloženih mizah, saj je bil kulinarična poslastica. Meso je izjemne kakovosti, odličen vir mineralov, vitaminov in beljakovin, bogatega okusa in brez maščobe. Ima nežno teksturo, zelo blag divjačinski okus ter je zelo koristen za naše zdravje. Lahko ga pripravimo v enolončnicah, pečemo na žaru ali v pečici, dušimo. Kakor koli ga ponudimo, bo izvrstnega okusa.
Kenguruji so endemične živali v Avstraliji, upodobljeni so tudi v njihovem grbu. So zelo močni in se premikajo s skakanjem celo do deset metrov daleč. Prehranjujejo se podobno kot ovce in avstralski rančarji jih ne čislajo, saj jim pustošijo pašnike. Zelo so se namnožili, zdaj jih je kar dvakrat več kot Avstralcev. V deželi tam spodaj so že od nekdaj uživali kengurujevo meso. Po barvi in okusu je podobno govedini, le da ima zelo nizko vsebnost maščob. Pred pripravo je najbolje kengurujeve zrezke kakšen dan ali dva pustiti v olju, da se zmehčajo. Priporočamo hitro pečenje, podobno kot pripravimo žrebička, po štiri do pet minut na vsaki strani. Treba je vedeti, da meso ni prepredeno z maščobo in če ga prepečemo, bo kot podplat. Lahko ga počasi dušimo z zelenjavo, da pripravimo močno enolončnico. Namig za pripravo kengurujevega zrezka: potrebujemo 200-gramski zrezek, žlico olja, dva ščepca soli. Meso vzamemo 20 minut prej iz hladilnika. Posolimo na obeh straneh in damo v ponev na vroče olje. Po treh, štirih minutah ga obrnemo in pečemo še toliko časa, da dobi lepo rjavo barvo. Pečen naj počiva pet, šest minut, nato postrežemo. Kengurujevo meso je bolj zdravo kot goveje, saj vsebuje manj kot dva odstotka maščobe in je bogat vir beljakovin, železa in maščobnih kislin omega-3.
Kaj pa nojevo meso? Enako je zdravo kot fazanovo in kengurujevo, je mehko in sočno, saj združuje lastnosti govedine in perutnine. Čeprav je noj afriškega izvora – v Južni Afriki je okrog 70 odstotkov svetovne pridelave –, se da dobiti tudi vzrejene v Sloveniji. Noj je velik in hiter ptič, ki ne leti, njegovo sočno meso po barvi spominja na divjačinsko, a nima karakterističnega divjačinskega vonja in okusa. Zaradi vsebnosti železa je temno češnjeve barve, zaradi obilja kolagena izredno mehko. Vsebuje zelo malo natrija, malo maščobe in je zelo bogat vir beljakovin, kalcija in B-vitamina. Pripravljamo ga na vse močne načine, od juhe do enolončnic, zrezkov na žaru, polpetov. Ne smemo ga prepeči, je namreč hitro pripravljen, najboljši je, če ga spečemo medium. Odličen je tudi surov, kot karpačo ali tatar. Za več kulinaričnih nasvetov obiščite Lidlovo spletno stran z recepti!
Presenetite sebe in svoje goste. Poskusite nekaj nevsakdanjega, a izvrstnega in zdravega.
Mira Šemić, kulinarična poznavalka in vinska akademikinja
