IZ KRANJA NA JAMNIK

REGIJA: Gorenjska

CILJ: Jamnik (831 m)

IZHODIŠČE: Kranj

CELOTNA DOLŽINA POTI: 42,5 km

DOLŽINA VZPONA: 6 km izrazitejšega vzpona (380 višinskih metrov)

PRIMERNO ZA: cestno, treking, gorsko, gravel ali električno kolo

TEREN/PODLAGA: asfalt

SKUPNI VIŠINSKI METRI: 700 m

ZAHTEVNOST: srednje zahtevno

PROFIL POT:

ALTERNATIVNE POTI IN DRUGE OPCIJE:

Na Jamnik se lahko odpravite tudi peš, in sicer obstaja ogromno variant, omenila pa bom le eno. Poteka iz Krope, pot je lahka in označena (dobro uro hoje). Za vse ljubitelje fotografije še ta namig. Najlepši čas za lovljenje čarobnih trenutkov je zelo zgodaj zjutraj, če pa niste najbolj jutranji tip človeka, potem vam vseeno ostane opcija, da greste loviti najlepši sončni zahod.

KR v Kranj sva šla!

Vsak letni čas ima tudi pri kolesarjenju svoje posebnosti. Ali pa jih imam jaz in »krivdo« prenesem na letne čase in vreme. Poleti štartava zelo zgodaj, da se izogneva vročini, pomladi in jeseni kasneje, da ujameva najtoplejši del dneva. Pustimo detajle, da sva najprej planirala neko 100 + km dolgo traso, ampak sva se potem vseeno odločila, da ostaneva v bolj normalnih razdaljah in se v Kranj peljala z avtomobilom zaradi poslabšanja vremenske napovedi. Najprej klasična dilema – parkiranje. V bistvu sva že parkirala pri Lidlu na Koroški cesti, ampak ker je bila sobota, nisva imela vesti, da bi slučajno komu zasedla mesto in sva zato zapeljala do Šolskega centra Kranj oz. do Gimnazije Franceta Prešerna, kjer je bilo med vikendom več kot dovolj prostora.

Sledila je »interna tekma«, kdo se hitreje pripravi za na kolo, kjer seveda vedno izgubim. Nekdo pač mora biti prvi in drugega počakati. Še uvodna fotka s Šmarjetno goro v ozadju in potem končno akcija. Mirne vesti priznam, da me vožnja čez mesto nervira. Tukaj so kolesarske poti sicer lepo urejene in označene, tako da večjih zapletov ni bilo, morda sva se malo lovila edino na ovinku tik pred starim delom mesta, kjer sva malo pred banko ostro zavila v levo in se potem le nekako znašla, da sva prišla čez most (najbrž obstaja še kakšna boljša pot, tako da domačini s predlogi na dan) in se potem mimo Skakalnega centra Gorenja Sava peljala naprej proti Spodnji in Zgornji Besnici. Začetni del te poti poteka tik ob Savi in železniški progi, potem pa se cesta »odmakne« in tudi prometa je bilo čedalje manj.

Cilj dneva: Jamnik

Precej očitno se že pozna, da je sonce nižje. V senčnih delih, ki potekajo po gozdu, je bilo zaradi tega kar hladno, vendar valovita pokrajina poskrbi, da nas pri vzponih prijetno ogreje in da so spusti hkrati dovolj kratki, da nas ne prezebe. Za vse bolj občutljive je tanjša jakna v žepu kar nuja. Takoj, ko sva prišla iz gozda pa je bilo spet več kot prijetno toplo. Na hitro sem dobila še povzetek zgodovinskega dogajanja v teh koncih, čeprav priznam, da sem poslušala bolj na pol – preveč je bilo dela z občudovanjem okoliške pokrajine! Po dobrih 12 km sva prikolesarila do kraja Nemilje, lahko rečem, do začetka »klanca dneva«. Pri veliki lipi boste zagledali smerokaz, odcepite se v desno proti Kropi in Dražgošam.

Zaradi ceste in pogledov, ki sledijo, obožujem kolesarjenje! Dovolj široka in pregledna cesta, ne vem koliko časa nobenega avtomobila, pokrajina pa za vsakim ovinkom in dodatnimi višinskimi metri bolj osupljiva. Vmes je zapihal veter in rumeno-rjavo listje je v vrtincih plesalo nad najinima glavama in brez dvoma opozarjalo, da je jesen tu.

Poleg narave in zgodovine pa so ti kraji znani še po zelo, zelo znanemu in uspešnemu kolesarju. Če vsaj malo spremljate ta šport, potem vam bo hitro jasno, kaj dela rumeno kolo pri tabli za Podblico in zakaj se na cesti zapeljete čez res ogromno narisano kolesarsko majico z napisom Podblica Victorius. Če še niste uganili - tu je odraščal Matej Mohorič. V tem slogu se nadaljuje tudi vzpon, saj sledi 200 m dolg odsek s 17 % naklonom.

Vendar vas ta podatek naj ne prestraši, 200 m hitro mine, najlepši pogledi pa niso več daleč in če ste zelo pozorni, lahko od daleč za trenutek že zagledate cerkev sv. Primoža in Felicijana. Brez dvoma ste kdaj med vožnjo po gorenjski avtocesti v daljavi zagledali cerkvico na grebenu – to je priljubljena izletniška točka in zelo zaželena tudi med fotografi, saj naj bi bila najbolj fotogenična v Sloveniji.

V vas Jamnik sva zavila malo z glavne ceste in se počasi radovedno razgledovala, saj nisva točno vedela, kam točno morava zdaj, da prideva do cerkve. Da ne boste kot midva – samo naravnost dokler ne zagledate table, ki označuje slepo ulico. Tam se konča tudi asfalt. In ker cestna kolesa ne ljubijo makedama, sva malo zamižala in vseeno naredila 200 m – vse za lepo fotko! Naužila sva se pogledov in nekako začela razumeti, zakaj je ta kraj tako zelo priljubljena izletniška točka. Vrnila sva se po isti poti in se sredi vasi držala desno in tako prišla nazaj na cesto, ki sva jo prej zapustila. No, malo za ovinkom naju je pričakal še lepši pogled, saj nama je tokraj na dlani ležal res lep del Gorenjske, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in del Škofjeloškega hribovja pa so se zdeli tako blizu, da bi se jih skoraj lahko dotaknila z roko.

Spust v Kropo

Kot za vsakim dežjem posije sonce, tako za vsakim vzponom sledi spust! Serpentinasto zavita cesta poteka po gozdu, ovinki so bili precej mokri in pokriti z listjem, zato je priporočljiva določena mera previdnosti. Sva srečala pa toliko kolesarjev kot najbrž še nikoli ne! Še en dokaz več, da to ni samo priljubljena pohodniška točka, ampak tudi kolesarska. Če ste radovednega duha in imate več časa, potem se le ustavite v Kropi, se malo sprehodite in si oglejte znamenitosti, ki vas hitro ponesejo precej let nazaj v preteklost. Midva sva nadaljevala proti Lipnici in v kraju Gobovce ta dan drugič prečkala Savo. Sledil je še zadnji vzpon (2 km) do Podbrezja, potem pa sva samo sledila označbam za kolesarsko pot proti Kranju. Kljub temu, da sva kolesarski izlet začela v lepem, sončnem vremenu in da nisva bila ravno počasna, so naju ob vrnitvi v Kranj pričakali že precej temni oblaki, ki so jasno nakazovali, da bo kmalu deževalo.

Namig: Ko se približujete Naklu, v prvem krožišču izberite 3. izvoz (pod AC) in nato takoj desno za Strahinj. Kmalu cesta prečka AC, pot nadaljujete mimo Nakla in ko se spet približate naslednjemu krožišču, ostanite in nadaljujte po stranski cesti mimo Policije (in ne po glavni cesti, ki poteka vzporedno in je grozno prometna). V večjem semaforiziranem križišču nato samo še nadaljujete pot proti Kranju po kolesarski/sprehajalni poti.

Ekstra zadovoljna in vesela, da sva se vrnila pravočasno, sva potem vse spravila nazaj v avto in zavila v Lidl po nakupih. No, če me je kdo videl v Kranju v roza preveliki majici in roza nogavicah in natikačih plus z lepo »začasno tetovažo« kolesarske verige na mečih – ja, bila sem jaz. Ker sva šla od doma že oblečena v kolesarska oblačila, sva vsa ostala oblačila in superge v naglici pozabila doma. Lakota je bila pa čisto prevelika, da bi zaradi neupoštevanja modnih smernic izpustila svoj najljubši ananasov sok, šop banan in jabolka (no, pa še marsikaj drugega je padlo v košaro, da ne bo pomote).

Prijetno kolesarsko jesen! Hana Verdev iz Lidlove vitalnice

P.S.: Oktober je v roza znamenju. Naj na tem mestu vse vas, moje bralke, prijazno opomnim: večkrat poglejmo svoji marelici, limoni, pomaranči, kokosa, melone, jabčke ali kakorkoli že v hecu ljubkovalno poimenujete svoje prsi. Zdravje je na nas. Ne veš točno kako? Poglej ta video.